Družbena skupina, ki je še posebej izpostavljena vbodom klopa, so otroci. Mali ljubitelji narave uživajo v igranju na soncu in svežem zraku, starši oziroma skrbniki pa moramo biti pozorni na to, da se jim ne pridruži kak nepovabljen gost. Klop sicer v tistem trenutku ne bo zmotil otroške igre, lahko pa kasneje povzroči resna obolenja.
Pomembna je preventiva
Pri preprečevanju bolezni, ki jih lahko prenaša klop, lahko največ naredimo s preventivnim ravnanjem. Tako kot pri odraslih tudi pri otrocih uporabljamo različne repelente in seveda primerna oblačila – dolga, svetle barve in gladkega materiala, ki se ga klop težje oprime. Pomembno je, da otroke same naučimo primernega ravnanja – pojasnimo, zakaj se za v gozd oblečemo tako, kot se in zakaj uporabljamo repelente. Pojasnimo, kaj je klop in kakšne neprijetnosti lahko povzroči in otroka pomirimo, da bo vse v redu, če bo le pazil nase.
Dobro je, da otroka že takoj, ko je to mogoče, naučimo, da se je potrebno po igri v naravi temeljito pregledati za klope. Majhnim otrokom pri tem seveda pomagamo. Po izletu v gozd otroka kar takoj stuširamo, mu umijemo lase in ga preoblečemo. Ravno tako je pomembno, da jim pojasnimo, da klopa nikar ne poskusijo na silo iztrgati, saj lahko tako ostane v koži njegova glava, kar ima lahko precej neprijetne posledice. V primeru, da na otroku najdemo klopa, ga pomirimo in pojasnimo, da ga je potrebno odstraniti, nato pa to storimo.
Klopi pa na otroke (in odrasle) ne prežijo le v gozdu. Če živite v hiši, redno pospravljajte odpadlo listje in poskrbite, da trava okrog hiše ne bo previsoka, saj lahko tudi tu otrok med igro naleti na klopa, ki lahko ogrozi njegovo zdravje.
Otroci in bolezni, ki jih prenašajo klopi
Tako kot odrasli lahko tudi otroci ob vbodu klopa zbolijo za katero od bolezni, ki jih ti prenašajo. Klop pri ljudeh najpogosteje povzroča težave v obliki virusnega obolenja, imenovanega klopni meningitis oziroma KME. Čeprav so tudi najmlajši dovzetni za okužbo, pri njih bolezen poteka v blažji obliki, prognoza pa je običajno manj resna kot pri odraslih. Statistika kaže, da največ otrok za klopnim meningitisom zboli v mesecu juliju. Tako kot pri odraslih tudi pri otrocih bolezen poteka v dveh fazah; prva je podobna virozi in traja približno pet dni, nato se za kratek (ali daljši) čas počutje izboljša, v drugi fazi pa se simptomi, kot so bruhanje, glavobol, bolečine v vratu in povišana telesna temperatura, spet pojavijo, le da so tokrat hujši. V tej fazi bolezen načne centralni živčni sistem, a se v večini primerov izteče kot vnetje možganske ovojnice. Le v tretjini primerov bolezen napreduje v vnetje možganskega tkiva oziroma meningoencefalitis.
Lymska borelioza se, enako kot pri odraslih, pri otrocih pokaže z obročastim izpuščajem na mestu vboda klopa. Veliko pogosteje kot pri odraslih pa se v primeru pojava bolezni po telesu tudi drugje pojavijo kolobarjasti izpuščaji. Simptomi lymske borelioze pri otrocih so utrujenost, povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih in mišicah ter glavobol. Na ušesni mečici okuženega otroka se pogosto pojavi takoimenovani borelijski limfocitom, ki ga opazimo kot zatrdlino oziroma vozliček. Redkeje kot pri odraslih pa pri otrocih lymska borelioza povzroči okvaro obraznega živca, vnetje srca ter druge negativne vplive na oči, kožo, živčni sistem in sklepe.
Klop lahko otroka ogroža, še preden pride na svet
Če ženska med nosečnostjo zboli za katero od bolezni, ki jih prenašajo klopi, lahko to negativno vpliva na njenega še nerojenega otroka. Nezdravljena ali neodkrita bolezen lahko vodi celo v smrt zarodka. Cepljenje proti klopnemu meningitisu se v času nosečnosti ne izvaja vse povprek, saj ni študij, ki bi preučevale, kako cepivo vpliva na zarodek v maternici. V vsakem posameznem primeru zdravnik pretehta koristi in morebitna tveganja in se odloči (ali pa tudi ne) za cepljenje, zato so v tem obdobju potrebni drugi preventivni ukrepi. Lymsko boreliozo v nosečnosti zdravijo z antibiotiki.