Možganska kap lahko prizadene vse starostne skupine. Rehabilitacija pri mladih, ki jih je prizadela možganska kap, je pogosto bolj uspešna in hitrejša, kot pri starostnikih. Za vse pa je ključnega pomena, da po rehabilitaciji sledijo zdravemu življenjskemu slogu, izvajajo preventivne ukrepe za preprečevanje ponovne kapi, redno razgibavajo prizadeto polovico telesa ter obiskujejo fizioterapijo za ohranjanje stanja.

Ključni koraki za rehabilitacijo mlajših bolnikov

Če je bilo življenje pred kapjo nezdravo, je po kapi potrebno nujno spremeniti življenjski slog. V življenje je potrebno vključiti redno gibanje in zdravo prehrano, ter skrbeti za vzdrževanje primerne telesne teže in zmanjševanje stresa. Med pomembne dejavnike rehabilitacije, sodita tudi kontrola krvnega pritiska in ravni sladkorja v krvi, ter redno  jemanje predpisanih zdravil. Za ohranjanje gibljivosti in moči, se priporoča redno razgibavanje prizadetega dela telesa.Obiski fizioterapije ali izvajanje vaj doma, prispevajo k boljši fizični kondiciji in rehabilitaciji. Le tako se lahko postavi dobre temelje, za preprečevanje ponovitve možganske kapi.

Rehabilitacija starejših po možganski kapi

Pri starejših pacientih je okrevanje po možganski kapi daljše in bolj kompleksno. Pogosto se soočajo s pridruženimi boleznimi, kar zahteva celostni pristop k rehabilitaciji. Poleg fizioterapije je treba upoštevati njihovo splošno psihofizično stanje, priskrbeti primerne opornice in pripomočke, ter zagotoviti redno jemanje zdravil. Pomembna je tudi motivacija za rehabilitacijo, ki jo lahko spodbudijo svojci in zdravstveno osebje.

Koraki za rehabilitacijo starejših pacientov

Pacientu je potrebno najprej določiti oceno psihofizičnega stanja, da bi mu lahko prilagodili rehabilitacije glede na sposobnosti in omejitve. Ker so pri starostnikih velikokrat pridružene še druge zdravstvene težave in bolezni, je potreben individualiziran pristop, ki upošteva vse našteto. V večini primerov je za podporo prizadetim delom telesa, potrebna uporaba opornic in drugih pripomočkov. Pacienti morajo biti spremljani pri jemanju zdravil, dobrodošla pa je tudi spodbuda, za aktivno sodelovanje v rehabilitaciji in fizioterapija na domu.

Lažja ali močna možganska kap

Lažja možganska kap pogosto ne pusti hudih posledic in včasih niti ni deležna posebne zdravstvene obravnave. Vendar jo je vedno treba jemati kot opozorilni znak in sprejeti ukrepe za preprečitev ponovitve. Po drugi strani, pa lahko močna kap povzroči hude nevrološke težave, kot so nezmožnost premikanja udov, težave pri požiranju, govorjenju, izguba spomina, motnje vida in zmedenost. Rehabilitacija po takšni kapi zahteva celosten pristop, vključno s sodelovanjem svojcev, zdravstvenega osebja in različnih strokovnjakov.

Proces okrevanja

Po možganski kapi določeni deli možganov odmrejo, kar vodi v raznolike simptome in posledice, odvisno od obsega in lokacije poškodbe. Okrevanje se začne v bolnišnici z oceno stanja in pripravo pacienta na odhod domov, kjer se nadaljuje z aktivnim izvajanjem vaj. V prvih treh do devetih dneh po kapi je mogoče z več kot 75-odstotno natančnostjo napovedati uspešnost okrevanja, pri čemer dodatne terapije na domu in obiski fizioterapevta dodatno prispevajo k izboljšanju stanja. Okrevanje po možganski kapi traja najmanj eno leto.